Facebook

Prijava na novice

recepti in ideje za zdravo in barvito življenje:
POTRDI
Prehrana in počutje
Kuharske ustvarjalnice
Food Revolution Day
Človek ne jezi se
06. januar 2015

UTRINKI IZ REVIJE ODPRTA KUHINJA

V Odprti kuhinji, prilogi Nedela, nam je Žana Kapetanović zastavila nekaj vprašanj o tem, kaj nam juhice lahko prinesejo v vsakdanje življenje.  

Zakaj ste se odločili pripravljati in prodajati ravno juhe?

Juha je preprost, okusen, hranljiv in hkrati samozadosten obrok. Zelo so se mi priljubile v zadnjih osmih letih, kar dnevno kuham za svojo družino in raziskujem okuse, ki gredo v slast mojim fantom, ki niso ravno tako veliki ljubitelji zelenjave kot jaz. Do zasnove projekta Zdrava juhica in ponudbe dostave hranljivih jedi pa me je privedlo tako pomanjkanje kakovostne ponudbe na trgu kot tudi želja po širjenju zavesti o pomenu zdrave prehrane.

    
       Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Zakaj bi v svoje vsakdanje jedilnike morali vrniti juhice? Kaj nam lahko prinesejo? 

Ljudje na splošno pojemo preveč jedi na osnovi (bele) moke in v telo vnašamo premalo tekočine, kar ne vpliva dobro na našo prebavo. Juha tako predstavlja zdravo alternativo hitro pripravljeni hrani. Vsebuje vse pomembne elemente, ki jih telo potrebuje - ogljikove hidrate, beljakovine in kvalitetne maščobe, ter v telo vnaša prijetno toplino. Je lahko prebavljiva in tako preveč ne obremenjuje telesa, ki mora biti zlasti v zimskem času dobro pripravljeno za obrambo pred različnimi virusi iz okolja. Otroke rada spomnim na dejstvo, koga želijo bolje nahraniti – svoje vojake v telesu, ali vsiljive viruse in bakterije?

V današnjem hitrem tempu življenja se nam zdi, da ni časa za pripravljanje juhe, ostaja le tradicionalna slovenska navada – goveja juha ob nedeljah. Se motimo?

Živimo v takšnem času, da ljudem pogosto kvaliteta hrane, ki jo dajejo vase, ni prioriteta. Zdi se lažje, hitreje in na prvi pogled ceneje na hitro pojesti kos vnaprej pripravljene hrane, kot nekaj skuhati iz osnovnih surovin. V resnici je kuhanje juhe zelo preprosto, hitro in sproščujoče opravilo, ter hkrati tudi učinkovito, saj lahko uporabimo različne sestavine iz domače zaloge, kar je npr. treba porabiti. Kot kažejo izkušnje, ki sem jih pridobila pri delavnicah v vrtcih, pa je goveja oz. »rezančkova« juha na splošno pri otrocih še vedno najbolj znana in priljubljena.

Kakšna je zdrava juhica?

Zdrava je tista juha, ki telo nahrani, ne pa obremeni in utrudi. Pomembno je, da je pripravljena iz čim bolj svežih, naravnih sestavin – zelenjave, zelišč in žita iz biodinamične pridelave. Izogibamo se umetnim ojačevalcem okusov ter drugim nenaravnim dodatkom, rafinirani soli in hidrogeniranim maščobam ter gostilom na osnovi bele moke. Smetano mlečnega izvora lahko nadomestnimo z rastlinsko, npr. riževo, ovseno, kokosovo ali mandljevo, ki jo pripravimo iz svežih namočenih mandljev. Pri kuhanju ne pretiravajmo z mešanjem različnih žit in stročnic, poudarek naj bo raje na eni. Z ustreznimi začimbami -janež, kumina, ingver- blgodejno vplivamo na prebavo. V ta namen lahko dopolnimo juhe tudi z algami.

  
       Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Najpogosteje menimo, da je juha le uvod v obrok. Kaj narediti, da juha postane polnovreden in dovolj nasiten obrok?

Juho preprosto lahko zgostimo z različnimi žiti, kašami in zdrobom, na primer koruznim ali riževim zdrobom, proseno ali ajdovo kašo, kvinojo, amarantom, in jo torej pripravimo kot enolončnico. Še bolj hranjiva je, če ji pred serviranjem dodamo žlico hladno stisnjenega olja. Zraven juhe lahko postrežemo kos polnovrednega doma pečenega kruha, skodelico kaše, oreščkov ali kos pite. 

V družinskih jedilnikih se ponavadi ponavljajo dve, tri juhe, nato pa nam že zmanjka idej. Bi morali več eksperimentirati?

Eksperimentiranje v kuhinji je lahko prava sprostitev za kuharja, lahko pa mu je v breme, odvisno od posameznika. Vsekakor je izjemen občutek, ko spoznavamo nove okuse, ki gredo v slast tudi preostalim članom družine. Včasih nam novi poizkusi ne uspejo, zato je dobro, da imamo vedno pripravljen še rezervni načrt za lačne domače. A vendar se iz neuspelih poskusov vedno tudi kaj novega naučimo, zato le pogumno zavihajmo rokave! V eksperimentiranje pa lahko vključimo tudi otroke, ki imajo neredko zanimive zamisli, ki presegajo naše okvire. Če bodo sodelovali pri pripravi jedi, jo bodo tudi raje pojedli ali vsaj poskusili.

So juhe, ki nam jih predlagate, primerne tudi za majhne otroke?

Otroci imajo radi preproste jedi na žlico in zelenjavne juhice so primerne za otroke že v zgodnjih fazah uvajanja goste hrane. Pri majhnih otrocih postopoma dodajamo začimbe, pazimo na zmanjšano količino soli oziroma sploh ne solimo jedi, ter čim pozneje dodajamo žita, ki vsebujejo gluten. Strukturo juhe prilagodimo željam otroka – nekateri imajo raje zelenjavo v koščkih, drugi pretlačeno. Nove oblike in okuse dodajamo postopoma, a vztrajno.

Projekt Zdrava juhica si prizadeva izboljšati prehrano otrok v vrtcih. Kako otroke navajati na zanje popolnoma nove in drugačne okuse juhic?

Pomembno je predvsem, da otroci čim več sodelujejo pri pripravi hrane, spoznavanju, tipanju, vonju, okušanju posameznih sestavin, pa tudi že pri sajenju, da spoznajo celoten krog pridelave hrane od vrta do mize.  Koristno je, da jim povemo, zakaj je nekaj dobro in koristno zanje. Otroci marsikaj razumejo. Če uporabimo še igriv način, zgodbe in pesmi, je uspeh zagotovljen. O tej temi smo spregovorili tudi na okrogli mizi O prehrani otrok v vrtcih in šolah, ki je potekala v okviru sejma Narava zdravje. Izkušnje kažejo, da je smiselno otrokom neko jed večkrat in redno ponuditi, saj potrebujejo dlje časa, da se privadijo na nove okuse, jih sprejmejo in potem tudi z veseljem jedo. 

Vir: Nedelo, Odprta Kuhinja, 4.1.2015, str. 13
Besedilo in stiliranje: Žana Kapetanović
Fotografije: Mateja Jordovič Potočnik
Tanja B. je rekel/-la: 25.10.2016 ob 08:17
Pozdravljeni,

Zelo dober in vsezajemajoč članek. Le eno pripombo imam glede glutena. Velja namreč, da ga je smotrno uvajati med 6. in 7. mesecem starosti, ne prej in ne kasneje. To naj bi bilo po zadnjih dognanjih (in trenutnih prehranskih smernicah) najbolj ugodno obdobje za zmanjšanje možnosti za razvoj celiakije.

Če ste prebrali kakšno raziskavo, ki dokazuje drugače, bi jo z veseljem prebrala, če mi posredujete link. Vemo, da na področju prehrane nenehno prihaja do novih odkritij.

Prijazen pozdrav,
Tanja
Zdrava juhica . Vem kaj jem je rekla: 25.10.2016 ob 18:32
Pozdravljeni Tanja,

hvala za vašo odlično iztočnico. Dandanes je res precej različnih pogledov tudi med strokovnjaki, kar se tiče prehrane, glede glutena in razvoja celiakije pa je bilo izvedenih še premalo raziskav, da bi lahko nekaj zagotovo trdili. Odličen prispevek na to temo najdete na blogu ameriške raziskovalke prehrane, ki bo morda razsvetlil vašo dilemo: https://scienceofmom.com/2014/10/03/new-research-on-gluten-introduction-to-infants-and-risk-of-celiac-disease/. Kot kažejo novejše raziskave, kasnejši čas uvajanja glutena v prehrano otroka le odloži čas, ko se bo ta bolezen pojavila pri določenem otroku, ki v sebi že nosi potencial za nastanek celiakije.

Vendarle pri žitaricah ni problematičen le gluten v svoji osnovi, temveč kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih še nerazvito otrokovo črevesje težko razgradi in presnovi, saj še nima zadostne količine ustreznih encimov (npr. amilaze). Številni nutricisti tako priporočajo pričetek uvajanja goste hrane s preprostimi beljakovinami in zdravimi maščobami, ki pomagajo črevesju, da utrdi svoje stene in je tako pripravljeno na kasnejše uvajanje kompleksnejših OH (kar nekaj odličnih člankov na to temo lahko najdete na spletu). Dodajanje žit v prve kašice otrok so strokovnjaki denimo pričeli spodbujati šele po 2. svetovni vojni, sočasno z upadanjem dojenja ter industrijskim razvojem mlečnih formul in otroške prehrane. Pred tem pa so bili naši predniki precej skrbnejši glede uporabe žitaric, ki so jih pogosto nakamali in fermentirali, tudi na splošno so uživali več naravno fermentirane hrane (kislega zelja, repe) in so imeli veliko kakovostnejšo črevesno floro kot jo imamo danes. Takšna flora se je prenesla preko mame tudi na otroka že ob rojstvu, dodatno količino encimov, ki so otroku pomagali pri presnovi hrane, pa je mali otrok dobil v hrani, ki jo je mama pred tem dobro prežvečila v svojih ustih. Tako je presnova žitaric mlademu črevesju nekoč gotovo predstavljala manjši izziv, kot danes. Včasih je dobro pogledati malo v zgodovino, kako so to počele naše (pra)babice, da si lažje ustvarimo svojo sliko v glavi in najdemo pravo ravnovesje v življenju. Lepo vas pozdravljam, Irena

KOMENTAR

Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se