Facebook

Prijava na novice

recepti in ideje za zdravo in barvito življenje:
POTRDI
Prehrana in počutje
Food Revolution Day
Človek ne jezi se
23. oktober 2016

Prehrana otrok - zdravi začetki in dobra popotnica za življenje

V zadnjih desetletjih so se priporočila pediatrov in strokovnjakov v nekaterih pogledih precej spremenila. Tako glede dojenja in uvajanja goste hrane pri dojenčkih, kot glede načina vzgoje in povezanosti z otrokom. A tisto, kar je bistveno, se ni spremenilo: vsak otrok za svoj zdrav in optimalen razvoj potrebuje kvalitetno hrano z raznolikimi vitamini in minerali, ki jih najdemo v svežem sadju, zelenjavi ter polnovrednih žitih in stročnicah, kakor tudi kvalitetne maščobe, zlasti omega 3 in 6 maščobne kisline, ki so izjemno pomembne za zdrav razvoj možganov. Poleg ustreznih hranil pa otrok za svoj celosten razvoj potrebuje predvsem veliko ljubezni, topline ter lastnih izkušenj in doživetij v okolju, kjer se počuti varnega in sprejetega.

Foto: Martina Zaletel, Food Revolution Day, Maribor, 2015

Prvi začetki

Dojenje je najboljši način prehranjevanja novorojenčka, vsaj do dopolnjenega 6. meseca, ter pomembno za razvoj možganov in osrednjega živčnega sistema otroka. Materino mleko vsebuje vse, kar otrok potrebuje, v pravih količinah: pomembne maščobne kisline omega 3 in 6, ki pozitivno vplivajo na kognitivni razvoj, beljakovine, vitamine (tudi B12, A in D) in minerale (železo, kalcij, kalij…). Dojenje krepi imunski sistem otroka ter ščiti pred vnetji ušes in dihalnih organov.

Nekaterim materam in otrokom dojenje ne steče gladko v začetku in v takšnih primerih lahko s pomočjo ustrezne strokovne in čustvene podpore s strani usposobljenih in izkušenih svetovalk (npr. doule ali svetovalke La Leche League, nekaj takšnih svetovalk lahko zasledite tudi v čudoviti Facebook skupinici Dojiva.se), kljub začetnim težavam, vzpostavita dojenje, ki pomembno krepi vez med materjo in otrokom še mesece po rojstvu.

Imajo majhni otroci res prirojeno sposobnost, da izberejo pravo hrano zase?

Zdravnica Klara Davis je že leta 1928 opravila poskus s prehranjevanjem. V svojo bolnišnico je sprejela tri sirote, stare od 7 do 9 mesecev, ki so bili dotlej polno dojeni. Poskus je trajal pol leta, dojenčki pa so v tem času pri vsakem obroku dobili pladenj z desetimi različnimi jedmi polnovredne hrane: sadjem, zelenjavo, mesom, žiti, jajcem. Vse je bilo surovo ali kuhano, ne pa tudi predelano (npr. v kruh) ali zmešano (npr. v juho), pripravljeno je bilo čim preprosteje. Med obroki je bila pri otrocih medicinska sestra, ki je otroke le opazovala in pozneje stehtala, kar je ostalo od hrane. Vsi trije otroci so si hrano postregli sami, z rokami. Vsi trije so bili čez pol leta odličnega zdravja. Višina, teža in zunanji videz so bili v najlepšem redu. Očitno so iz ponujene hrane sestavili najboljšo kombinacijo, kar so potrebovali za svoj optimalen razvoj (povzeto po avtoricah Annette Kast-Zahn in Hartmut Morgenroth).

V današnjem času so starši precej obremenjeni z različnimi priporočili tako stroke, kakor tudi dobronamernih nasvetov babic in bližnje okolice. Najboljše zagotovilo staršu, da bo znal prisluhniti svojemu otroku, pa je brezpogojen, ljubeč in sočuten odnos do dojenčka (izkušnje, kako graditi sočuten odnos do otroka, lahko izmenjate tudi v izjemni Facebook skupinici Sočutno starševstvo). Le tako ga bo lahko razumel, začutil njegove potrebe in gradil medsebojno zaupanje, kakor tudi zaupanje v lastno intuicijo. Obroki so čudovita priložnost, da z otrokom uživata v medsebojnem razumevanju in povezanosti.

Uvajanje goste hrane

Danes se pediatri po svetu strinjajo, da uvajanje goste hrane pred petim mesecem ni priporočljivo. Nekateri dojenčki so šele pri 7ih mesecih ali celo pozneje zreli za žličko. Če je mati v dvomu, je najbolje, da počaka, kot da sili otroka. Primeren trenutek za dodajanje goste hrane ni le fiziološki, torej primernost dojenčkovega želodca in črevesja, da prenese tudi druge jedi poleg materinega mleka. Niti ni v ospredju potreba po dodatnih hranljivih živilih, saj otrok v tej starosti dovolj raznoliko hrano dobiva v materinem mleku. Dojenček mora biti predvsem pripravljen, da dejavno sodeluje pri hranjenju, mora pri njem uživati. Tako dojenček z zanimanjem spremlja, kaj jedo drugi člani družine, raziskuje predmete in živila z rokami in usti, vse, kar zmore, želi narediti sam. Želi biti ponosen na svoj napredek in vse večjo samostojnost. Pri tem potrebuje ljubezen, podporo, potrpežljivost in zaupanje staršev. 

Dojenčku najprej ponudimo zelenjavo. Najpogosteje starši pričnejo s korenčkom, ki mu sledi zelena bučka, krompir, pastinak, koromač, cvetača, špinača, ohrovt, avokado, ter jabolko in banana. Previdnejši smo pri potencialno alergenih živilih, kot so jagode, paradižnik, jajčevci, oreščki (z izjemo mandljev) in med. Čez mesec dni sledijo stročnice (stročji fižol, leča, čičerika) ter sadne in mlečno žitne kaše iz prilagojenega mleka ali ekološkega jogurta. Postopoma uvedemo tudi citruse (limona, pomaranča, grenivka, kivi), ki so pomembni pri absorbciji železa iz druge hrane.

Pri uvajanju živil z glutenom prehranski strokovnjaki svetujejo previdnost. Doslej je bila priporočena starost uvajanja pri 7ih mesecih. Glede na vse pogostejše alergije ter sodobna znanja o vplivu glutena na črevesje pa stopa v ospredje priporočilo, da z uvajanjem živil, ki vsebujejo gluten (zlasti pšenice), počakamo do 1. leta starosti ali celo dlje. Ne glede na različna mnenja v stroki pa ni odveč skrb pri izbiri žitaric – izbirajmo čim manj predelana, polnovredna žita, kot so oves, pira, kamut, tritikala in ječmen, izogibajmo pa se beli pšenični moki, ki je hranilno precej osiromašena. Še vedno nam ostane na izbiro cela paleta živil brez glutena: koruza in koruzni zdrob, riž, proso, ajda, kvinoja, amarant, tef, čičerika…

Strokovnjaki svetujejo tudi previdnost pri uvajanju beljaka, ki se lahko doda prehrani otroka šele po prvem letu starosti, medtem ko rumenjak lahko dodamo že prej. Kvalitetno ekološko meso in ribe se uvajajo zmerno in v skladu z lastnimi prepričanji staršev, vsekakor pa se je vredno izogibati vsem predelanim oblikam, kot so paštete, hrenovke, klobase, ter svinjini. Pri morski hrani izbirajte divje (negojene), manjše ribe, ki so manj obremenjene s težkimi kovinami, a pazite na njihove drobne koščice. Svetovne prehranske organizacije (WHO, American Dietetic Association…) so se že pred leti jasno izrekle glede koristi dobro načrtovane vegetarijanske diete pri otrocih. Bratislavska študija pri otrocih različnih prehranjevalnih navad pa je odkrila, da imajo vegetarijanci, ki občasno pojedo ribo ali perutnino, najvišjo vsebnost omega 3 maščobnih kislin v krvi.*

Tudi pri dodajanju sladkorja v prehrano ni nobene potrebe po hitenju. Za slajenje jedi raje uporabimo naravna sladila, kot so suho sadje, kokos, melasa, javorjev sirup in naraven zgoščen jabolčni ali hruškin sok. Pri kuhanju uporabimo malo oziroma nič soli, zlasti se izogibajmo močno predelani, rafinirani soli. Raje postopoma dodajamo jedem zrnce piranskega solnega cveta, ki vsebuje veliko koristnih naravnih mineralov, ali ščep himalajske soli, ki je precej blažjega okusa kot navadna morska sol. Jedi lahko blago začinimo z mleto kumino, janežem, cimetom ali vanilijo, ter postopoma dodajamo jedem sveža zelišča, kot so timijan, meta, bazilika, peteršilj, majaron, pehtran.

Hrana za možgane

Kot vsi deli telesa tudi možgani potrebujejo nego in kvalitetno hranjenje, ki vpliva na učinkovitost kemičnih procesov v možganih, izboljša spomin, zbranost in mentalno energijo. Moderna prehrana ne vsebuje dovolj kakovostnih maščob omega 3 in 6. Njihovo pomanjkanje povezujejo s slabo zbranostjo in spominom, disleksijo, vedenjskimi motnjami, učnimi težavami ter hiperaktivnostjo pri nekaterih otrocih.

Špela Falatov, vodja centra ZA zdravljenje avtizma in strokovnjakinja Anat Baniel metode nevrogibanja, priporoča dodajanje kakovostnih maščob v prehrano otrok, kot so hladno stisnjena, nesegreta olja (zlasti kokosovo olje, konopljino in laneno olje, olivno olje) in surovo maslo, ter pogosto uživanje semen (konopljina, lanena, chia, sončnična, bučna semena…) in naravno fermentirane zelenjave (npr. kislo zelje, repa, kumarice). Ob uživanju raznolike, vitaminsko in mineralno bogate hrane, pa je pomembno izogibanje strupom, ki onemogočajo optimalno delovanje organizma ter presnovo hranljivih snovi v telesu, predvsem predelanim sladkorjem in vsem umetnim dodatkom, barvilom, ojačevalcem okusov in konzervansom v prehrani.

Foto: Martina Zaletel, Food Revolution Day, Ljubljana 2016

Naj otrok v svojem ritmu spozna nove okuse

Strokovnjakinje za zdravo in uravnoteženo prehrano otrok Jasna Matjašič (Za Sončke), Mojca Kurent (Masaža dojenčka) in Špela Falatov so v sklopu okrogle mize o prehrani otrok v Družinskem centru Mala ulica še poudarile, naj starši preveč ne hitimo pri uvajanju novih okusov v rosnih letih, temveč damo otroku čas in priložnost, da spozna določeno vrsto hrane v svojem ritmu. Za otroka je namreč ključno, da ima dovolj časa za vsako posamezno fazo svojega razvoja, saj se skozi gibanje in zaznavanje okolja pomembno razvijajo njegovi možgani. Pomembno je, da mu določeno hrano večkrat ponudimo, saj tako kot odrasli tudi otroci niso vedno enako razpoloženi. Določena jed bo otroku kakšen dan zelo všeč, medtem ko je ob drugi priložnosti nikakor ne bo sprejel.

Pri hranjenju otroka tako velja nenapisano pravilo: starši odločajo, kaj bodo ponudili otroku, kdaj in koliko. Otrok pa odloči, ali bo jedel in koliko bo pojedel. Pri tem je še posebej pomembno, da se pri otrocih hrana ne pojavlja v obliki nagrade ali kazni, temveč jih že v zgodnjih letih navadimo na spoštovanje in rednost prehrane, kot tudi na to, da si je za zdrav in kakovosten obrok treba vzeti čas. Dober obed je tako po mnenju znanega danskega družinskega terapevta Jesperja Juula spretno odmerjena mešanica dobre hrane, skrbi, truda, bližine, estetike, čutnega doživetja ter spontanih osebnih občutkov in razpoloženja (odlomek iz knjige Hura, gremo jest!). 

Sabina Adanič iz Familylab Slovenija ob tem še poudarja, naj skrb za ustrezno prehrano ne postane še eden izmed zadanih »projektov« v družini. Ponavadi to opazimo, ko se za mizo pričnejo težave, npr. otrok noče jesti, je izbirčen, beži od mize, ipd.. Če otrokom ne dovolimo, da sodelujejo in soodločajo o svojih najosnovnejših potrebah, si hitro nakopljemo kup dela, skrbi in sporov.

V takih trenutkih se je pametno ustaviti in razmisliti, na kakšen način smo se lotili prehrane v družini - s prisilo, grožnjami in manipulacijami ali z zgledom, pogovorom in vključevanjem otroka. Kaj je torej tisto, kar nam je navsezadnje v družini najbolj pomembno - so to kakovostni, razumevajoči odnosi in podpora otroku pri razvijanju svojih lastnih kompetenc, ali vztrajamo pri otrokovem brezkompromisnem sledenju našim zahtevam in prepričanjem. 


Piše: Irena Tomažin, ustvarjalka Zdrave juhice in sodelavka Familylab Slovenija
Del članka je bil objavljen v reviji Nika, oktober 2015. 

*Natančneje o pravilni izbiri in uporabi kakovostnih maščob, tudi v prehrani otrok, si preberite v priročniku Preverjene naravne rešitve - Resnice in zmote o maščobah (avtorici Adriana Dolinar in Sanja Lončar). Koristne informacije o uporabi kakovostnih maščob v prehrani otrok najdete tudi na straneh gibanja Naravna imunost ter Med in mleko.

KOMENTAR

Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se